Monika Kirbiš Rojs brez glasu proti prestala zaslišanje matičnega odbora

Kandidatka za ministrico za lokalno samoupravo, kohezijo in regionalni razvoj Monika Kirbiš Rojs je uspešno prestala zaslišanje pred matičnim odborom DZ.
Odbor DZ za lokalno samoupravo, kohezijo in regionalni razvoj je z devetimi glasovi za in nobenim proti predstavitev kandidatke za ministrico Monike Kirbiš Rojs ocenil kot ustrezno. Tudi člani odbora so poudarili njeno strokovnost in izkušnje s področja, ki ga bo pokrivala.
Kandidatka za ministrico za lokalno samoupravo, kohezijo in regionalni razvoj je v svoji uvodni predstavitvi izpostavila svoje 23-letne izkušnje s področja, ki ga bo pokrivala tudi v četrti vladi pod vodstvom Janeza Janše.
Trikrat do zdaj je bila državna sekretarka na področju kohezije in regionalnega razvoja. Na ministrstvo, ki so mu dodali še lokalno samoupravo, gre tako petič, ljudi in ekipo v precejšnji meri pozna. Verjame, da bodo dosegli zastavljene cilje. Povedala je, da ljudi ne sodi po barvi ali po tem, od kod prihajajo, ampak po tem, kako operativni so.
Napovedala je ukrepe za izboljšanje črpanja kohezijskih sredstev v tekočem večletnem proračunskem obdobju 2021-2027 in pri tem izrazila skrb, da sredstva v državnem proračunu za naslednje leto in obdobje zatem niso zagotovljena oz. niso predvidena v zadostni meri.
Njeno ministrstvo bo bdelo tudi nad načrtovanjem in pripravo programskih dokumentov za prihodnje večletno obdobje 2028-2034.

Sistem izvajanja kohezijske politike v Sloveniji je po njenih besedah zelo centraliziran, obenem pa razdrobljen. Sama bi si želela, da se bolj začne zaupati občinam in regijam ter da več avtonomije občinam in razvojnim regijam pri upravljanju teh sredstev.
Vprašanja v veliki meri o ustanavljanju pokrajin in financiranju občin
V razpravi na 15-članskem odboru, ki ni bila polemična in v kateri so poslanci Kirbiš Rojs priznavali strokovnost in usposobljenost, so se vprašanja v veliki meri vrtela okoli ustanavljanja pokrajin in financiranja občin.
Napovedala je, da bodo zakonske osnutke za vzpostavitev pokrajin, pripravljene na ravni državnega sveta, predali vladi za pripravo potrebnih korakov. A zaveda se, da bo treba potrebno podporo projektu najti tudi zunaj koalicije. Če do tretjega leta mandata projekt uvajanja pokrajin ne bo izveden, bi se ji zdelo smiselno, da se v tem mandatu opravi čim več kakovostnega dela, ki bi lahko sadove obrodil v naslednjem mandatu.
Je pa obenem napovedala, da bo na področju regionalizacije oz. spodbujanja regionalnega razvoja ohranila dobre obstoječe rešitve, tudi tiste, sprejete v preteklem mandatu, ko je bila sprejeta novela zakona o skladnem regionalnem razvoju z novim konceptom regionalnega razvoja in večjo samostojnostjo za regije. Zakonske spremembe je spremljalo tudi sprejetje strategije regionalnega razvoja Slovenije do leta 2050.
Če bi imeli pokrajine, pa bi lažje in bolj učinkovito črpali sredstva EU, obenem pa bi na ta način okrepili tudi politično stabilnost v državi, je prepričana. Zagotovila je tudi, da pokrajine ne bi pomenile še enega dodatnega sloja birokracije.

Medtem se bodo morale lokalne skupnosti, dokler ne bo pokrajin, med seboj povezovati. V tej luči podpira dodatno širitev dejavnosti medobčinskih uprav. Obvezno vidi na področju črpanja sredstev EU tudi sodelovanje med občinami, gospodarstvom in raziskovalno sfero. Pripomnila je, da bodo morali v občinah bolj natančno pogledati, kaj so dejansko njihove razvojne prioritete.
Glede sprememb financiranja občin ni mogla biti zelo konkretna. Napovedala je odprtje zakona o financiranju občin in upoštevanje razlik med občinami pri opredelitvi potrebnih finančnih sredstev.
Pozdravila je dvig povprečnine v prejšnjem mandatu, a trenutno ne more napovedati, kako bo s to ureditvijo in s spremembami, sprejetimi v minulem mandatu, v naslednjih letih. Komentirala ni niti vprašanj, kako namerava koalicija zagotoviti ustrezno financiranje občin ob upadu prihodkov od dohodnine ob napovedani razbremenitvi dela.
Je pa napovedala, da bo v okviru predvidene selitve nekaterih državnih ustanov po državi sedež ministrstva, ki ga bo vodila, v Mariboru. Natančnega seznama ustanov, ki se bodo iz Ljubljane selile v druge konce države, sicer še ni. Vzpostavili ga bodo v sodelovanju z novim razširjenim ministrstvom za notranje zadeve.
Kirbiš Rojs ni želela obljubljati čudežev. Obljubila je korektno, transparentno in strokovno delo ter dialog z vsemi vpletenimi. Treba se je pogovarjati, da so na koncu vsi zadovoljni, je dejala.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje